Bolečine v hrbtenici – huda nadloga računalničarjev

Bolečine v hrbtenici so zaradi sedečega dela računalničarjev, programerjev in drugih, ki nezavedno več ur brez prekinitev in vstajanja gledajo v zaslon, vedno bolj aktualna nadloga računalničarjev, ki se odraža tudi v zmanjšani gibljivosti sklepov…

Glede bolečin v hrbtenici v literaturi in nasvetih mnogih strokovnjakov najdemo vaje za krepitev hrbtenice, ključni poudarek pa mora biti na krepitvi stabilizatorjev telesa. Stabilizacija telesa se prične globoko v spodnjem delu našega trupa. Globoke trebušne mišice – stabilizatorji centra telesa, sestavljajo mišice medeničnega dna, globoka trebušna mišica in globoke hrbtne mišice. Njihova naloga je stabiliziranje hrbtenice, reber in medeničnega obroča, da imajo naše roke in noge stabilen temelj iz katerega lahko delujejo. Trebušni center je center našega gibanja, vsi zavestni gibi rok in nog so povezani s tem delom. Kljub temu je treba dodati vaje za moč tudi mišicam, ki se nahajajo pod globokimi trebušnimi mišicami in predstavljajo steber telesa, ki stabilizira medenico in hrbtenico. Gibanje rok in nog izhaja iz centra. Moč, ki jo ob tem ustvarjamo, izhaja prav iz stabilnosti telesa.

Delovni dan se dandanes pogosto zavleče v pozne popoldneve, roki priganjajo in marsikdo dobi pravi delovni navdih šele ponoči, ko se vse umiri in so internetne povezave boljše.

Vse to pa terja davek v smislu premajhne količine dnevne telesne aktivnosti, kot tudi slabšega stanja mišic, ki podpirajo in stabilizirajo hrbtenico. Bolečine in bolezni kostno-mišičnega sistema, ki so lahko tudi posledica sedečega dela, v Evropski uniji predstavljajo najvišji odstotek bolniške odsotnosti, zato pomen pravilnega načina sedenja in ergonomija pisarniškega okolja pomembno prispeva k izboljšanju stanja in kvaliteti preživljanja časa na delovnem mestu.

Dolgotrajno sedenje je velika težava

Dolgotrajno sedenje v istem položaju izjemno slabo deluje na hrbtenico in povzroča bolečine v hrbtenici. Sedenje in statična drža povečata stres v hrbtenici, ramenih, rokah in nogah, pritisk na hrbtne mišice in diske pa je zelo povečan. Pogosto to le še potencirajo neustrezna izbira stola, neprimerna višina mize in neprimerno nameščen ekran.

Hrbtenica je sestavljena iz 34 vretenc, zgornja vretenca so medsebojno premična, spredaj jih povezujejo medvretenčne ploščice, zadaj pa sklepi, ki omogočajo gibanje med sosednjima vretencema. Vretenca v spodnjem delu hrbta so med seboj zraščena in se oblikujejo v križnico in trtico. Teža, ki jo nosi hrbtenica, narašča od glave navzdol, zato se vretenca večajo vzdolž hrbtenice do petega ledvenega vretenca.

Največ bolečin v vratu in križu

Največ težav in bolečin v hrbtenici pri sedečem delu predstavljajo prav bolečine v vratu in križu. Pri hrbtenici so najbolj obremenjene medvretenčne ploščice, ki nosijo maso telesa in prenašajo obremenitve na vzdolžno os hrbtenice. Medvretenčne ploščice nimajo lastne prehrane in so odvisne od stalnih sprememb položaja hrbtenice – menjaje raztezanje in stisnjenje, kar prispeva k metabolizmu medvretenčnih ploščic. Gibanje je torej ključ do rešitev.

Sedeče delo lahko naredimo boljše in manj obremenjujoče za telo, če upoštevamo naslednja priporočila:

• Ergonomsko oblikovan stol in sedenje v pravilnem položaju.
• Pazimo, da nimamo prekrižanih nog in da so stopala na tleh.
• Pogosto vstajamo in se sprehodimo, redno zračimo delovne prostore.
• Hidriramo telo z živo vodo, privoščimo si popoldanski počitek na soncu za zalogo vitamina D.
• Z lastnim zgledom vplivamo na sodelavce in vodimo kratke aktivne odmore – raztezne vaje.
• V prostem času poskrbimo za dovolj gibanja na svežem zraku, vsaj 300 minut na teden oziroma 10.000 korakov na dan.
• Poiščemo dobrega terapevta, ki z nasveti in terapijami poskrbi, da bo telo ponovno  v ravnovesju.

Težava računalničarjev – roke in zapestja

Težave rok in zapestij pri računalničarjih opazimo pogosteje kot pri nekaterih drugih poklicih, saj stalna višina komolcev in položaj dlani na miški ali tipkovnici povečata možnosti za razvoj utesnjenega sindroma karpalnega kanala. Preventiva pri tej težavi je ustrezna višina mize, priporoča se anatomsko oblikovane miške ter tipkovnice in posebne blazinice, na katerih med delom počiva zapestje. Prav tako s preprostimi vajami med delom dosežemo stanje, da bo pot do operativnega posega čim daljša. Pomemben segment predstavlja tudi pravilno dihanje in sposobnost  soočanja s stresnimi situacijami. V veliko pomoč pri težavah s hrbtenico, ki so večkrat povezane tudi s stalno prisotnim stresom in posledično izgorelostjo, je lahko tudi  bioresonančna terapija.

Pri bolečinah v hrbtenici pomaga bioresonančna terapija

V veliko pomoč pri težavah s hrbtenico, ki so večkrat povezane tudi s stalno prisotnim stresom in posledično izgorelostjo, je lahko tudi  bioresonančna terapija. Bioresonančna terapija je celovita metoda zdravljenja, usmerjena k spodbujanju lastnih zdravilnih moči telesa. V Sloveniji je ena od bolj razširjenih komplementarnih metod zdravljenja, za katero se ljudje odločajo pri različnih bolezenskih stanjih in težavah. V človeškem telesu so prisotna elektromagnetna nihanja, od zelo kratkih do zelo dolgih valovnih dolžin. Telo vzpostavlja dinamično ravnovesje z avtoregulacijo, ki uravnava normalna in tudi bolezenska nihanja. Bolezenska nihanja nastanejo bodisi zaradi vplivov iz okolja (elektrosmog, strupene sestavine iz hrane, težke kovine iz okolja …) bodisi zaradi bolezenskih stanj v telesu. Ko se ravnovesje v telesu poruši, se razvije bolezen.

Pri bioresonančni terapiji se uporablja terapevtska naprava, ki na popolnoma neboleč način in brez kakršnih koli kemikalij pomaga odkriti in zdraviti patološka stanja v telesu, ki so vzrok za različne težave. Sposobnost samoozdravitve je ponovno aktivirana. Bioresonančno terapijo lahko dopolnimo s klasično terapevtsko masažo ali aromaterapijo, ki bosta s svojim blagodejnim vplivom na celotno telo uravnovesila še tako zakrčenega in zasedenega programerja.