Kako lahko poskrbimo za zdravje možganov?

Možgani

Zdravje možganov je eden od temeljev dolgega in polnega življenja. Tveganje za razvoj mnogih možganskih motenj je povezano z življenjskim slogom, zato je celovita skrb za zdravje možganov ključnega pomena za spopadanje z naraščajočo razširjenostjo duševnih in nevroloških bolezni.

Možgani so najbolj zapleten del živčnega sistema, ki sprejema informacije o dražljajih iz zunanjega okolja in iz notranjosti telesa in narekuje ter usmerja naše odzive nanje. Na podlagi stalno prihajajočih informacij možgani pomnijo, se učijo in oblikujejo našo predstavo o sebi, o zunanjem svetu in o odnosu med nami in okoljem.

Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje zdravje možganov kot pogoj za posameznikovo uresničitev lastnih sposobnosti in optimalno kognitivno, čustveno, psihično in vedenjsko spopadanje z vsakodnevnimi izzivi.

Vsakdanje življenje od nas zahteva, da si na dan zapomnimo mnogo stvari, ki pomembno oblikujejo naš vsak dan. Marsikomu se je že zgodilo, da je pozabil kje ima ključe, kdaj ima prijatelj rojstni dan, ime kraja, v katerem je popil najboljše vino doslej… To še ne pomeni, da smo na poti nevroloških sprememb.

Spomin je zapleten sistem, ki temelji na številnih možganskih procesih. Je sposobnost shranjevati in ohranjati informacije ter jih obnoviti, ko jih potrebujemo. Je sposobnost, da prikličemo vse lepe spomine in sposobnost, da slabe lahko tudi  dokončno pozabimo.

Poznamo tri vrste spomina:

  • senzorni spomin: je tisti spomin, ki ima zelo omejeno trajanje – nekaj sekund in že razpade,
  • kratkoročni spomin: ima kratek časovni obseg in zmogljivost (npr.: telefonsko številko si zapomnimo le za kratek čas; potem ko jo odtipkamo, jo pozabimo),
  • dolgoročni spomin: ima neomejeno trajanje in zmogljivost. Če bi si želeli telefonsko številko zapomniti, bi jo ponavljali in bi se shranila v dolgoročni spomin. Prav tako je bilo z našo poštevanko: ko smo se jo učili, smo porabili veliko energije in pozornosti. Ker smo jo vsak dan ponavljali, se je shranila v dolgoročni spomin in jo znamo tudi ob polnoči.

Demenca je sindrom – skupek pojavov (simptomov), ki so posledica bolezni možganov in zmanjšuje miselne sposobnosti. Najpogostejše so to motnje spomina in orientacije, spremembe razpoloženja in vedenja, težave pri pisanju in govorjenju ter zmedenost in depresija. Če se vzrok demence odkrije pravočasno, pri obolelih lahko upočasnimo razvoj simptomov in s pravilnim pristopom zagotovimo boljšo kvaliteto življenja.

Znaki, ki opozarjajo na demenco:

  • Spremembe v pomnjenju, ki otežijo vsakdanje življenje.
  • Težave pri načrtovanju aktivnosti ali pri reševanju težav.
  • Težave pri opravljanju vsakdanjih opravil.
  • Časovna in prostorska zmedenost.
  • Težave pri razumevanju vizualnih podob in prostorskih razmerij.
  • Težave pri govorjenju ali pisanju.
  • Pospravljanje stvari na nenavadna mesta in pozabljanje svojih zadnjih korakov.
  • Zmanjšana ali slabša razsodnost.
  • Umik iz delovnih ali družabnih aktivnosti.
  • Spremembe v razpoloženju in osebnosti

Kaj pa preventiva? Kako lahko poskrbimo za zdravje možganov in preprečimo prehitro staranje?

Možgani

  • Gibajte se – vsaj eno uro na dan – poiščite aktivnost, ki je prilagojena vam in je varna in vas osrečuje.
  • Učite se novih stvari – tuj jezik, učenje inštrumenta, ročna dela…
  • Rešujete križanke, sudoku, na spletu je mnogo vaj za krepitev spomina…
  • Stiskajte pesti – 90 sekund, vsaj 6 krat dnevno.
  • Redno delo – vsaj 4 ure dnevno porabite za delo v hiši, stanovanju, okrog hiše, na travniku, delavnici…
  • Berite knjige in poljudno znanstvene članke, poskušajte obnoviti prebrano ali vsebino pripovedujte ostalim članom družine, prijateljem.
  • Pišite na roke – kdaj ste nazadnje nekomu poslali pismo? Pišite dnevnik, spomine… vnuki in pravnuki vam bodo hvaležni.
  • Družite se z mladimi ljudmi, pojdite na prireditve v domačem kraju ali bližnji okolici. Sprostili se boste, srečali znance, ki jih že dolgo niste videli, družili se boste z mladimi, ki so vir življenjske energije.
  • Redno preverjajte zdravje sluha.
  • Poslušajte glasbo, ki vam prikliče lepe spomine, zaplešite, zapojte…
  • Meditirajte – poznamo različne oblike meditacije, pomembno je, da se globoko umirite in odstranite vsaj nekaj časa vse negativne misli in prepričanja, ki vas razžirajo in slabšajo vaša življenja.
  • Vadite potrpežljivost, odpuščanje in bodite ljubeznivi do vseh ljudi, ki jih srečate.
  • Privoščite si masažo telesa, refleksno masažo stopal ali druge terapije – izbira je velika.

Še sklepna misel za praznični čas:

TA SVET JE TAKO ZELO, ZELO MAJHEN – IN VSI NJEGOVI PREBIVALCI UJETI SKUPAJ LE V TRENUTKU ČASA.
SAJ SMO VEDNAR LAHKO PRIJATELJI.
SAJ SMO VENDAR LAHKO PRIJAZNI DRUG DO DRUGEGA
.
(Pam Brown)

Literatura:

  1. Wang Y, Pan Y, Li H. What is brain health and why is it important? BMJ. (2020)
  2. World Health Organisation. Brain Health. (2020).https://www.who.int/health-topics/brain-health#tab=tab_1
  3. sinapsa.si
  4. http://demenca.eu/wp-content/uploads/2017/08/Letak-aCROsSLO-SLO-Final-v3.2-prepress.pdf

(Članek je bil objavljen tudi v lokalnem glasilu Vigred, december 2022.)

Deli članek:

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja